Načrt Elite za Globalno Iztrebljenje

V presenetljivem novem video intervjuju, zgodovinar in avtor Webster Tarpley, razkrije carja za znanost Bele Hiše John P. Holdren, ki je razvpit so-avtor učbenika iz leta 1977  v katerem se priporoča formacijo »planetarnega režima«, ki bo uporabil »globalno policijsko silo« za izvršitev totalitarnih ukrepov kontrole populacije, skupaj z prisilnim splavom, množičnimi sterilizacijskimi programi s pomočjo hrane in vode, in tudi z obveznim telesnim vsadkom, ki bo preprečeval parom da zanosijo, je maltuzianski fanatik v tradicionalni prikriti proti-človeški ideologiji, ki izhaja iz britanske aristokracije 19. stoletja.

Holdren se ima za »neo-Maltuziana«, kot si pravi v knjigi in kot Tarpley razloži je zgodovinski pesimist, ki je zavrnil idejo da Amerika in človeštvo lahko napredujeta skozi iznajdljivost, industrijo in ekonomsko rastjo. Nasprotno Holdren vidi človeštvo kot rak na zemlji. Holdren želi vzpostaviti »znanstveno sodišče«, kjer bi potencialni razvoj blokirali z vladno odločbo, če ne ugajajo »planetarnemu režimu«. Obenem išče »de-razvoj« po celem svetu, da se prepreči državam tretjega sveta, da se dvignejo iz revščine in zavrti stvari nazaj v »pred-industrijsko-civilizacijo«, kjer življenjska doba ni večja od 30. let.

Holdrenov so-avtor Ehrlich je diskreditiran čudak, ki je pisal knjige v 70. da Anglija ne bo obstajala, zaradi podnebnih sprememb. Tarpley pojasni, da je Ehrlichovo alarmiranje o »eksploziji populacije« bilo dokazano napačno, saj populacije v Evropi, Ameriki in na Japonskem padajo, ko iz enačbe odstranimo priseljevanje. 

Lastne številke Združenih Narodov kažejo, da se bo populacija stabilizirala leta 2020 in dramatično padla po letu 2050 in premajhna-naseljenost bo postala dolgoročen problem. Kot je že Economist poročal, »plodnost pada in družine se krčijo v krajih kot so – Brazilija, Indonezija in celo v predelih Indije – o katerih ljudje mislijo da so prežeti z otroci. Kot smo izsledili je stopnja plodnosti polovice sveta 2,1 ali manj-pod magično številko ki je potrebna za stabilno populacijo in ji rečemo »stopnja plodnosti, ki zamenja populacijo«. Nekje med leti 2020 in 2050 bo plodnost celega sveta padla pod stopnjo globalne zamenjave populacije. 

Holdrenov limit globalne populacije je 1 milijarda, kar pomeni bi pod njegovim programom 6 milijard ljudi bilo potrebno zbrisati z obličja zemlja, tako ali drugače. 

Utemeljitev za izvajanje strogih ukrepov nadzorovanja populacije se je spremenila, da ustreza sodobnim modnim muham in trendom. To kar se je nekoč skrivalo v maskah o prenaseljenosti, se vrača pod krinko podnebnih sprememb in gibanja globalnega segrevanja. To kar se ni spremenilo je dejstvo da v svojem jedru predstavlja prikrit pseudo-znanost evgenikov, ki so jo prvo izoblikovali elite v ZDA in Angliji ob koncu 19. stoletja, idejo ki jo kasneje podprl Nacistični voditelj Adolf Hitler. 

Kot je dokumentirano v prvinskem filmu Alex Jones-a Endgame, oče Davida Rockefellerja, je John D. Rockefeller izvozil evgenične ideje v Nemčijo od njenih začetkov v Angliji, z financiranjem Kaiser Wilhelm Inštituta, ki je kasneje postal osrednji steber ideologije Tretjega Rajha nadrejene Naci rase. Po padcu Nacistov so vrhunske nemške evgenike zaščitili in zmagovalne strani so se borile za njihovo »strokovno znanje« v svetu po 2. Svetovni Vojni.

Tarpley poudarja, kako Holdren zagovarja »triaže« držav kot sta Indija in Bangladeš in jih obsoja na pogubo z nenadnim umikom pomoči, ki je dejanje posrednega genocida, ki prekaša Adolfa Hitlerja v smislu številk. To je človek ki je vladni znanstveni car z izvršilnimi pooblastili v domnevno »liberalni« administraciji.

V 21. stoletju so evgeniki še enkrat zamenjali svoj zunanji pristop, ki se kaže v globalnem davku na ogljik, ter idejo da je veliko otrok ali razmeroma visok življenjski standard uničuje planet z globalnim segrevanjem, ki se ustvarja pod pretvezo za še hujše reguliranje in kontrolo vseh področij naših življenj. 

To je ključen intervju, v katerem Tarpley izlije še več informacij iz Ecoscience z veliko podrobnostjo, ki še niso bila dokumentirana, da se opozori kako obarvana je miselnosti Holdrena, ki si jo delijo skoraj vsi top elitneži ki vodijo svet, ta predstavlja neposredno grožnjo za naše preživetje v 21. stoletju.

Ratko Mladić Aretiran: OZN Hinavščina in Uporaba Genocida

PREVEDLA HITMAN47&ENDGAME. 

Pregled mainstream medijev, kaže da so specifične podrobnosti zločinov pripisane Mladiću, bile popolnoma odrinjene stran. Morda bo enako rečeno na prihajajočem sojenju, samo čas bo to pokazal. Pravo sojenje Mladiću bo oblikovano na sodišču javnega mnenja. In prav na kraju sodnega postopka, kjer so obtožnice, po navadi hinavske in banalni slogani dobijo funkcijo dokaza. Tukaj bosta jezik in domišljija pričarala najhujše genocide v svetovni zgodovini. Obrt je na delu. Da se občinstvo učinkovito prepriča, čustva morajo zamenjati razum. Vso razsodnost je potrebno odriniti v stran. Šele potem bo vse nared, da se ugotovi kako se ogniti takim tragedijam. 

Pravi storjeni zločin, ko se enkrat razume motive z aretacijo ni »zločin proti človečnosti«, ampak to kar elite vidijo kot največja grožnja njihovi moči: močna suverena država. Teritorialne kršitve Libije in Pakistana je potrebno gledati v tem kontekstu. In Sirija, Sudan, Jemen in Iran so lahko naslednji. Modro bi bilo ignorirati visoko-zveneče pritožbe zoper človečnosti ali utemeljitve bombardiranja civilnega prebivalstva. Te pritožbe so bile pripravljene že v naprej, kot prodajne točke za opravičitev agresije.

Kot Srbija pred 20. leti »krivdo«, ki si jo delijo ti narodi je moč in kljubovanje. To pa predstavlja oviro na poti globalnega upravljanja.  

Aretacija Ratka Mladića: Zakaj sedaj nenadoma beremo o Muammar Gaddafiju in »odgovornost za zaščito«? 

Naslov članka Johna McTernana pove vse, objavljen štiri ure po aretaciji. McTernan napove s krepkim napisom »Aretacija Mladića govori Muammar Gaddafiju – Lahko bežiš a skrit se ne moreš«. 

McTernan piše: Malo po malo vidimo izpolnitev vizij reform Tonya Blaira. Osramočen kot mnogo drugih ob pogledu na Tonyevo vlado, ki je samo opazovala pokol milijon ljudi v genocidu v Ruandi, evropski državljani so bili etnično čiščeni v nekdanji Jugoslaviji. Blair je razvil doktrino »liberalnega intervencionizma«. Načelo iz njegovega govora v Chicagu in prakticirano v Sierra Leonu, Afganistanu, Kosovu in Iraku. 

»Bal sem se nepriljubljenosti javnosti Vojne v Iraku, ki bi ji sedanja generacija politikov odrekla podporo. Rad povem da sem se motil in oba David Cameron in Ed Miliband sta hitro in močno podprla intervencijo v Libiji. To je prva OZN sankcija pod doktrino »odgovornost za zaščito«, ki je sam Blairizem v akciji.

Za Libijski režim Gaddafija je pomen prejetja Mladića ogromna. Gaddafi mora razumeti, da bo priveden pred sodišče. In da zelo verjetno ne bo imel 15 let časa za beg – zdaj je težje kot leta 1990. Zdaj, bolj kot kadarkoli prej, mora iskati pogajanja za konec konflikta.« [1]

Izjemna hitrost s katero je bil aretiran Mladić, nalaga Libiji odstranitev Gaddafija, to naj bi bilo presenečenje, a ni. Kot ni presenetljivo sklicevanje McTernana na pojme »liberalna intervencija« in »odgovornost za zaščito«.

Spencer Ackerman je začel svojo oddajo s petjem: »Muammar Gaddafi pazi svoj hrbet. Maj je zgleda grozen mesec za množičnega morilca.« Nato se posluži jalovega argumenta v podporo doktrine »odgovornost za zaščito« z citiranjem predstavnice Bele Hiše »humanitarne« vojne hujskačice Samanthe Power. Ackerman citira Powersovo: 

»Delala sem v Sarajevu, kjer so srbski ostrostrelci prakticirali na starejših gospeh, ki so vlekle kontejnerje umazane vode po mestu in kjer se je slikovit park spremenil v pokopališče za mlade. Intervjuvala sem shujšane moške, ki so izgubili 20 ali 30 kilogramov in nosili brazgotine ko so bili v koncentracijskih taboriščih srbov. [in vendar] ni se mi posvetilo da bi Mladić lahko sistematično usmrtil vse do zadnjega muslimana.« [2]

Ackerman nadaljuje:

[Power] »se bi opisala »kot da jo straši« lastni neuspeh primernega opozorila in zavrnitev drugih za intervencijo tudi ko je nevarnost postala očitna.« [3]

Kot posebna pomočnica Obame je Samantha Power govorila po svetu o »humanitarnem neuspehu« in »odgovornosti za zaščito«. Poleg tega je kariero začela v Mednarodni Krizni Skupni, kjer je delala v organu »odgovornost za zaščito«. Tako citat Powersove služi Ackermanu v tem kontekstu. Njen uspeh je zgrajen na Balkanskem konfliktu 90-ih. Samantha Power je samozvana »genocid piška«. Prizadevanja za trženje doktrine je na široko zasnovana v krogih elitne ameriške zunanje politike. Nekdanja državna sekretarka Madeleine Albright se drži scenarija, kasneje zvečer med izmenjavo s Charlie Rose:

CHARILE ROSE: »od kdaj ta ideja, da so narodi pripravljeni napasti suverenost naroda zaradi zločinov človečnosti?«

MAGDELEINE ALBRIGHT: »Charlie, mislim da smo se naučili veliko, iz preteklih lekcij, v bistvu veš, ljudje argumentirajo –jaz ne bi bila med njimi – da nismo vedeli kaj se dogaja med 2. Svetovno Vojno.«

»Nastala je nova doktrina, kot posledica znanja, imenovana odgovornost za zaščito. Delno OZN resolucija Libije bazira na tej ideji. NATO odkrito je zelo dober instrument.«

»Je v konfliktu z suverenostjo. Je eden težjih aspektov tega. A mislim da smo ravnali pravilno v Libiji.«

»Drugi del lekcije iz tega je, da tisti ki so odgovorni za umore svojih ljudi ali izdali ukaz, so deležni sojenja. Zgodilo se je Osami bin Ladnu. Zgodilo se je Ratko Mladiću, Karadžordeviću, Miloševiću in na koncu verjamem tudi tisti ki so odgovorni za Libijo – Gaddafi. Mednarodno sodišče se giblje k temu, da Gaddafija označi kot zločinca proti človečnosti. OZN resolucija bazira na tej odgovornosti.« [4]

Razlog za »odgovornost za zaščito« je tako učinkovita strategija doktrine, da upraviči najbolj neodgovorna in zločinska dejanja globalne skupnosti, ki pričarajo nepredstavljive grozote dovzetni javnosti: program prelivanja krvi in zla ki zgrozi um javnosti. Kaj bralec dejansko ve o genocidu, etničnem čiščenju, ali množičnem poboju? Kaj lahko vsak od nas ve o umu človeka, ki ga imajo za odgovornega za ta zločin? Um odskoči od vsakega poskusa razumevanja, zamenja ga močna potreba po tem, da je te grozote potrebno ustaviti za vsako ceno. To je vrednota te doktrine; zato se uporablja. To je strah, ki ga poganja nestrpna želja po ustavitvi prelivanja krvi. Samo pomislite: ko nas čaka poboj ali imamo čas razpravljati o različnih interpretacijah dogodkov? Ni časa za bolj temeljite preiskave, ni časa da se vprašamo ali je zgodba prava ali je z zgodbo kaj narobe, ali je naše domnevno zastarele pravne pojme potrebno ukriviti ali prekršiti. Obstaja samo mrzlično hitenje ustavitve pokola, pritisk da je treba kaznovati pošast, ki bo to storila. Potrebno je ukrepati. Čakanje je odveč.

Točno to, nam te zgodbice o aretaciji Mladića poskušajo prodati. Ratko Mladić je upodobljen kot »etnični čistilec«, »množični morilec«, »genocidni mesar«, »vojni zločinec«, »veleum pokola« in »nasilnež. Obtožen je največjega pokola civilistov v Evropi po 2. Svetovni vojni.

In povezovanje z Libijskim Gaddafijem s temi pridevniki, temi zločini pričara grozljive podobe, kot bi Gaddafi bil Mladićev nadomestek. Zato je pomembno da smo delovali odločno v Libiji.

Ne sme nas motiti »kolektivna krivda«, ne smemo trpeti »posledic ne ukrepanja zahoda«. Ne smemo biti priča »množičnih grobov« in »štrlečim kostem iz zemlje«. To je »boj za človečnost«. Kot je Henry Porter izrazil v Guardianu: »za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne storijo ničesar.«

Srbska Vojna Krivda: Ko je Obtožba za Genocid Zgrajena na Laži (Srebrenica, Bosna, 1995)

To kar manjka v člankih o krivdi za genocid Ratka Mladića je kontekst v katerem so se poboji v Srebrenici zgodili. Ta kolektivni izostanek je primeren za geopolitične namene, v katerem je bila obtožnica za genocid uporabljena, sredi devetdesetih in danes.

Ratko Mladić je poveljeval kot General vojske Bosanskih Srbov med krvavo vojno v Bosni, ki se je začela kmalu po razpadu Jugoslavije leta 1991. Bosna je robata, gorata dežela, ki se nahaja na križišču imperijev. Stoletja je bila dom treh večjih etničnih skupin, kar se je izkazalo za nesrečno v času verskih napetosti in politične negotovosti. Pod 36 leti vladavine Tita, pravoslavnih Srbov in katoliških Hrvatov, ki so živeli drug z drugim z muslimani v Socialistični Republiki Bosni. Razpad Jugoslavije in stabilnosti  je že obstajalo med temi tremi skupinami. Srbi so predstavljali malo manj kot polovico bosanske populacije in se soočili z muslimanskim prospektom vlade. Neodvisna država je kmalu zatem nastala – Republika Srbska. Vsaka skupina se je potegovala za ozemeljske pravice. Prišlo je do vojne ki spominja na versko in kulturno naravo konflikta. Nezaslišani nasilni zločini so bili storjeni z obeh strani.

Srebrenica je dobila velik pomen saj so jo zavzele sile OZN in naj bi bile »varno območje« za civilne begunce in humanitarno pomoč. Dejstva kažejo da so OZN sile začele od leta 1995 podpirati muslimansko vojsko. V tem primeru so dovolili vojski bosanskih muslimanov da operirajo znotraj OZN zaščitenega ozemlja. Iz katerih so napadali srbske vasi in terorizirali prebivalstvo. O napadih muslimanov na srbske vasi, Stella L. Jatras zapiše:

»Yasushi Akashi nekdanji OZN predstavnik v Bosni: »dejstvo je da je Bosanska vojska uporabljala »varna območja« ne samo v Srebrenici, ampak tudi v Sarajevu, Tuzli, Bihaću, Gorazdeh za usposabljanje, okrevanje njihove enote. Z drugimi besedami t.i. »varna območja« so uporabljali kot vojašnice za usposabljanje Mudžahedinov iz Afganistana, Irana, Sirije, Turčije in celotnega muslimanskega sveta, da so lahko napadli srbske vasi in se vračali na varno ponoči kot lopovi v OZN »varna območja«. OZN pa je vpričo teh kršitev gledala stran. Pred temi napadi v Srebrenici so t.i. »sveti borci Islama« napadli 42 srbskih vasi in več kot 3000 srbskih vaščanov je bilo poklanih brez strahu kaznovanja s strani OZN. A ko so bili srbi izzvani za povračilne ukrepe, proti muslimanskim napadom iz t.i. »varnih območij«, so bili obsojeni od celega sveta.

Še en dokaz o kršitvi »varnih območji«, ki so jih kršile bosanske muslimanske sile, je posredoval Lt. Gen. Sir Michael Rose, nekdanji komandir UNPROFOR-ja, ki je dejal, da so muslimani »streljali na Srbe, da bi povečali pritisk za pridobivanje sveže intervencije od NATA.« [5]

Ta pričanja so pomembna, saj so bosanski muslimani bili dolgo predstavljeni na zahodu kot nemočne žrtve v konfliktu, žrtve nepredstavljivih zločinov, ki so jih storili srbi. Ta predstava se je ohranila do danes, kar razkriva tudi nedavna aretacija Ratka Mladića. Toda razmere v Srebrenici so veliko bolj zapletene in vojna krivda ni tako enostranska. Kot se je izkazalo, ne samo da so muslimanske sile izvajale smrtonosne napade na sosednje srbske vasi. Ampak so jim tako imenovane mirovne sile OZN zagotavljale varnost, da to storijo. Obravnavanje motiva za sokrivdo ZN v teh racijah, Diana Johnstone piše:

 

»Iz poročila o Srebrenici 1999 od sekretarja ZN, se izkaže, da je zamisel o »pokolu v Srebrenici« bila že v zraku septembra 1993 na zasedanju v Sarajevu med Bosansko muslimanskim predsednikom Alije Izetbegovićem in člani njegove stranke Muslimanska stranka Srebrenice. Na dnevnem redu je bil predlog Srbov za izmenjavo Srebrenice in Zepa za nekatera območja okoli Sarajeva kot del mirovnega sporazuma. 

»Delegacija je zavrnila zamisel in predlog ni bil več predmet obravnave. Nekateri preživeli člani delegacije Srebrenice so navedli, da jim je predsednik Izetbegović povedal, da je izvedel, da je bilo posredovanje NATA v Bosni in Hercegovini sploh možno samo, če bi Srbi vdrli v Srebrenico in ubili najmanj 5000 ljudi.«

»Izetbegović je kasneje to zanikal, vendar je se je že pojavilo že več prič, ki so potrdile izjavo. Jasno je da je  strategija Izetbegovićeva bila, da je prikazal svojo muslimansko stran, v krvavi državljanski vojni, kot nemočne žrtve, da bi pridobil Ameriško vojaško moč na njegovo stran. Na smrtni postelji je takoj priznal svojemu gorečemu občudovalcu  Bernarda Kouchner, v prisotnosti ameriškega diplomanta Richarda Holbrookea. Kouchner je spomnil Izetbegovića na pogovor, ki ga je imel s francoskim predsednikom Mitterrandom, v katerem je govoril o obstoju »eliminacijskih taborišč« v Bosni.«

Kutchner: »Ti si to ponovil pred novinarji. Da je izzval veliko čustev po vsem svetu. [...]To so bil grozni kraji, vendar pa ljudje niso bili sistematično iztrebljeni. Ali ste to vedeli?«

Izetbegović: »Da, mislil sem da bodo moja razodetja izzvala bombne napade. Videl sem reakcije v francozih in drugih, a sem se motil. Ja poskusil sem, a vendar so bile trditve napačne. Ni bilo uničevalnih taborišč, ne glede na grozljivost teh krajev.« [6]

Pomen teh pripomb, ki se pripisujejo predsedniku Bošnjakov so očitne. Z Izetbegovićevega vidika, je z pridobitvijo močne vojaške moči (in globalno javno mnenje) na stran bosanskih muslimanov, bi to zagotovilo očitno prednost pri trenutni vojni proti Srbom. Ampak najprej je NATO, pod vodstvom ZDA, potreboval »humanitarno krizo«, da je upravičil intervencijo v Bosni, ker je do sedaj bil konflikt lokalnega značaja (kar pomeni da nobena stran ne predstavlja grožnjo mednarodni varnosti, ki je bil v tistem času standard za posredovanje). Z drugimi besedami, Bosna je potrebovala »genocid«, da prodajo svojo vojno zahodu, kar je točno ta situacija za katero se je Srebrenica pripravljala. Bošnjaški general štab je pripravil past v Srebrenici, predvidevali so, da bo Srbska vojska iskala maščevanje za muslimanske napade na bližnje srbske vasi. Morda je to razloga, zakaj poveljujoči častnik Bošnjakov v Srebrenici, Naser Orić, drži sloves brutalnosti proti Srbom. Johnstone piše:

»V pričanju pred francosko parlamentarno preiskovalno komisijo o Srebrenici, je general Philippe Morillon, častnik UNPROFOR-ja, ki je prvi pozval mednarodno pozornost na Srebrenico, izrazil prepričanje, da so sile bosanskih Srbov padle v »past«, ko so se odločile, da zavzamejo Srebrenico. 

»Nato je 12. Februarja 2004, na pričanju pred mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu, general  Morillon  poudaril, da je poveljnik muslimanov v Srebrenici, Naser Orić: »Napadal srbske vasi, med pravoslavnimi prazniki, in pobijal prebivalce teh vasi. To je ustvarilo visoko stopnjo sovraštva , ki je bila precej nenavadna za to regijo, in to je zlasti spodbudilo regijo Bratunac—celotno  srbsko  prebivalstvo— da se uprejo ideji, da bi preko humanitarne pomoči lahko kdo pomagal prebivalstvu, ki je bilo prisotno tam.«

»Na vprašanje tožilca MKSJ kako je Orić obravnaval svoje srbske ujetnike, je general Morillon, ki so ga poznali dobro, odgovoril, da je »Naser Orić bil vojskovodja, ki je vladal s terorjem nad svojim območjem in  samimi ljudmi. Mislim, da je spoznal, da so to pravila te grozljive vojne, ni si smel dovoliti, da bi sprejemal zapornike. Kot se spominjam pa ni niti iskal izgovorov. Preprosto je izjavil: Ne morem se ukvarjati z zaporniki.«[7]

Te grozote so zvabile srbske sile v napad na vasi, ki so ga predvideli. Potem, ko so nenadoma potegnili Bošnjaške oficirje iz območja. Johnstone nadaljuje:

»…muslimansko visoko poveljstvo je odredilo poveljstvu v Srebrenici, Oriću in njegovim poveljnikom, da se umaknejo iz Srebrenice in tako zapustil tisoče svojih vojakov brez poveljnikov, ukazov in v popolni zmedi, ko se je Srbski napad zgodil. Preživeli muslimanski uradniki v Srebrenici so grenko obtožili Izetbegovićevo vlado, da jih je zavestno žrtvovala za interese svoje države.« [8] 

Kar ni sporno je to, da so Bosansko srbske sile zavzele mesto. Vprašanje katero se še razpravlja—in katero je ključnega pomena danes je—ali se je zgodil genocid nad muslimanskim prebivalstvom. Madeleine Albright, ki je takrat bila Ameriški ambasador pri Združenih narodih, je »dokazala« svojo trditev, da se je genocid zgodil, z popačenimi satelitskimi slikami makadamskih poti,  ona je trdila, da so to množična grobišča. V svojem nedavnem intervjujem z Charlie Rose, je Albright rekla: »…stvar, ki sem jo naredila je bila, da sem pridobila ne zaupne fotografije o tem kaj se je dogajalo v Srebrenici. Imeli smo slike, ki so pokazale [kar je bilo] prazno polje nato polje z ljudmi, nato polje s podganami ko so ljudje izginili. In to sem odnesla v Varnostni svet Združenih narodov  in mislim, da nam je to na koncu odprlo pot, da lahko ukrepamo.«[9]

Pričanje Albright se zdi dvomljivo v primerjavi z pričanjem očividcev srbskih napadov na mesto. Stella L. Jatras piše:

"Tim Butcher iz Daily Telegraph, London (24 julij 1995), ki  je pisal o Srebrenici« po petih dneh pogovorov, glavni preiskovalec  Združenih narodov domnevnih kršitev človekovih pravic v času padca Srebrenice, ni našel očividcev, ki so videle grozovite dogodke.« 

»V poročilu Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), v dokumentu #37, dne 13. September 1995 navaja: «Približno 5000 muslimanskih vojakov je zapustilo Srebrenico pred njenim padcem. Bošnjaška vlada je priznala, da so ti možje bili preusmerjeni v druge enote njenih oboroženih sil. Dejstvo, da niso obvestili družinskih članov o tej odločitvi so utemeljili s tem, da je bila to vojaška skrivnost. »Mednarodni odbor Rdečega križa še poroča, da obstajajo znaki spopadov med muslimanskimi vojaki, ki so želeli ostati in se boriti in drugih vojakov in civilistov, ki so želeli pobegniti. V nekaterih primerih so imena vojakov bila objavljena tudi dva do trikrat. Kot je že bilo omenjeno so našli manj kot 2000 trupel v grobovih. Glede na to, da je državljanska vojna v Bosni trajala več kot štiri leta, to ne bi mogli natančno opredeliti kot »genocid«, če primerjamo druge pokole, ki so se dogajali po svetu, kot v Sierra Leone, Ruandi, Zimbabveju, in Indoneziji. [10]

"Captain Schouten, častnik OZN-a v Bratunac, Het Parool je izjavil manj kot teden po tem, ko naj bi se genocid zgodil:

»Vsi obtožujejo drug drugega [o Srebrenici], vendar nihče ne pokaže trdnih dokazov. Na Nizozemskem ljudje želijo dokazati na vsak način, da je bil storjen genocid. Ne verjamem nič drugega. Dan po padcu Srebrenice, 13. julij sem prispel v Bratunac [domnevni kraj pokola], in tam ostal osem dni. Lahko sem šel kamor sem hotel. Imel sem dodeljeno vso možno pomoč; nikjer me niso zaustavili." [11]

Čeprav je motiv zahodnih sil proti Srbiji preveč podroben in zapleten, da bi o tem sedaj razpravljali. Že takoj je očitno, da je potrebno oslabiti srbski nacionalizem, da bi bil narod pripravljen sprejeti evropske politične integracije in širitev NATA na vzhodno Evropo. To nedvomno pojasni, zakaj so aretacijo Ratka Mladića razglasili kot »zmago za EU«, ter zakaj si sedanji predsednik Boris Tadić »zasluži naše spoštovanje« za opravljeno aretacijo. Boris Tadić je kot predsednik Srbije naredil še en udarec Srbiji kot samostojni državi. Mladić bo kmalu obsojen s strani neizvoljenih birokratov na Nizozemskem, domu Svetovnega sodišča, in ne v Beogradu kjer je suverenost ohranjena in njegova dejanja ne bi služila internacionalistom in njihovim načrtom, ki smo jih poudarili zgoraj.

Viri:

[1]  McTernan, John “The Arrest of Ratko Mladic Tells Muammar Gaddafi — You Can Run But You Can’t Hide”, (Telegraph), May 26, 2011. See also, Tony Blair, “Doctrine of the International Community at the Economic Club,” April 24, 1999.

[2]  Power, Samantha, A Problem From Hell: America in the Age of Genocide (Harper Perennial).

[3]  Ackerman, Spencer, “Mastermind of Bosnia Massacre Caught, 16 Years Later” (Wired), May 26, 2011.

[4]  The Charlie Rose Show (Bloomberg TV), May 26, 2011.

[5]  Jatras, Stella L., “‘Srebrenica’ — Code Word to Silence Critics of U.S. Policy in the Balkans,” (Antiwar.com), July 31, 2000

[6]  Johnstone, Diana, “Srebrenica Revisited: Using War as an Excuse for More War,” (Counterpunch), October 12, 2005.

[7]  Ibid.

[8]  Ibid.

[9]  The Charlie Rose Show (Bloomberg TV), May 26, 2011.

[10]  Jatras, Stella L. “Srebrenica’ — Code Word to Silence Critics of U.S. Policy in the Balkans,” (Antiwar.com), July 31, 2000

[11]  Israel, Jared, “Srebrenica, A Small Town in Yugoslavia: Five Years On and the Lies Continue,” July 29, 2000.

[12]  D.O.D. News Briefing With Secretary Gates and Adm. Mullen From the Pentagon, March 1, 2011.

WHO: Mobilni Telefoni so Kancerogeni

Zdravstvena agencija WHO (svetovna zdravstvena organizacija) je na seznam v kategorijo kancerogenih, k svincu, izpuhom motorja in kloroformu, dodala še mobilne telefone.

Toda niso pojasnili nobenih škodljivih posledic za zdravje, agencija pojasnjuje.

Do odločitve da se mobilne telefone doda h kancerogeni kategoriji je padla, ko je ekipa 31 znanstvenikov iz 14 držav pregledala peer-reviewed (strokovno pregledane) študije o varnosti mobilnih telefonov. 

»Največji problem je da večina okoljskih dejavnikov zahtev več desetletij izpostavljenosti, predno zares vidimo posledice,« pravi Dr Keith Black, direktor nevrologije na Cedars-Sinai Medical Center v Los Angelesu.

Številne študije kažejo da je daljša uporaba mobilnih telefonov nevarna.

Evropska Agencija za Okolje zahteva več študij. Pravijo da je lahko tako nevarna za zdravje kot je azbest, osvinčen  bencin in kajenje.

Že leta 2009 je WHO prišla do istega zaključka. Desetletje dolga, $30 milijonska študija je ugotovila povezavo med dolgoročno uporabo in možganskimi tumorji.

WHO-jeva interphone preiskava je ugotovila »znatno povečano nevarnost« za nastanek nekaterih vrst tumorjev, v obdobju desetih let uporabe, poroča Telegraph.

Študija je prikazala udeležence ki uporabljajo mobilne telefone 10 let ali več imajo dvakrat večjo stopnjo možganskih gliom, vrsta tumorja. Do danes pa ni bilo nobene dolgoročne študije o učinkih uporabe  mobilnih telefonov med otroci.

V odgovor na številne študije, ki razkrivajo nevarnosti, industrija svetuje uporabo naprav proč od telesa.

93 Odstotkov Nerojenih Dojenčkov je Kontaminiranih z GMO Toksini, Ugotovila Študija

Pravi mejnik je kanadska študija ta razkrije še eno laž, ki jo propagira biotehnološka industrija. Tokrat je zadala veliko luknjo v lažne trditve da določeni genski pesticidi, uporabljeni pri gojenju gensko-modificiranih rastlin po užitju ne končajo v človeškem telesu. Raziskava oddelka za porodništvo in ginekologijo univerze Sherbrooke Hospital Centre v Quebecu Kanadi, je dokazala da Bt toksini, ki so uporabljeni v GM koruzi in drugih rastlinah, definitivno najdejo pot v krni obtok, nasprotno kot pravijo veliki Bio-teh – in ti toksini so bili najdeni v krvnem obtoku 93 odstotkov testiranih nosečnicah.

Objavljeno v študiji Reproduktivna toksikologija pojasni, da Bt toksini vstopajo v telo ne le z zaužitjem GMO ampak tudi z uživanjem mesa, mleka in jajc živali ki so bile pitane z GMO krmo.  Med vsemi testiranimi ženskami je 80 odstotkov testiranih iz skupine nosečih bilo pozitivnih na Bt toksin v popkovini in 69 odstotkov ne nosečih žensk je bilo pozitivnih na Bt toksin.

Edini razlog da so države sploh odobrile GM poljščine je bil, da niso nič drugačne od konvencionalnih. Biološko-tehnološka industrija je leta trdila da spremembe v GMO in kemikalije uporabljene za GM poljščine ne predstavljajo nobenih rizikov za zdravje ljudi in da se GM substance, ki ostanejo v hrani razgradijo v prebavnem sistemu. Zdaj pa se je odkrilo da so te trditve popolne izmišljotine, mnoge skupine spodbujajo vlade naj umaknejo GMO iz zaloge hrane.

»Ta raziskava je veliko presenečenje, kot se je izkazalo Bt proteini preživijo človeški prebavni trakt in gredo v krvni obtok – nasprotno kot so trdili regulatorji, da se to ne more zgoditi« je izjavil Pete Riley iz GM Freeze, zavezniška organizacija združena proti GMO. Regulatorji morajo nujno ponovno oceniti svoje mnenje in EU bi morala uporabiti zaščitne klavzule v regulaciji in preprečiti nadaljnjo GM Bt gojenje, uvoz krme za živali in hrano, dokler se popolnoma ne ovrednoti potencialnih implikacij za zdravje.

Večina študij, ki so jih opravili za legalizacijo GMO so opravila podjetja sama in so nekredibilen vir varnost hrane. Vlade severne in južne Amerike kot Evropa so pozdravili GMO v zalogo hrane na podlagi neutemeljenih zagotovil, namesto trdne znanosti.

Globalisti Radi Posiljujejo Ženske, Otroke kot tudi Narode

Glede na dejstvo, da so globalisti kot je vodilni IMF-a Dominique Strauss-Kahn odločeni posiliti nacionalno in denarno suverenost držav v prizadevanju za njihovo novo svetovno ureditev, ne bi smelo biti nobeno presenečenje, da so prezaposleni z posiljevanjem žensk, med vsemi drugimi nizkotnimi in predatorskimi perverzijami. 

Strauss-Kahna so policisti ustavili v nedeljo na letališču Kennedy v New Yorku, potem ko ga je hotelska sobarica obtožila napada in poskusa sodomije. Dejstvo   da Strauss-Kahn pustil mobilni telefon v hotelski sobi, kaže na to da je skušal na hitro pobegniti. 

To pa ni prvič da je bil vodilni mož IMF-a obtožen posilstva. Francoska pisateljica Tristane Banon razmišlja o tožbi Strauss-Kahna za domnevno spolno nadlegovanje leta 2002. Kot pravi Banonova se je Strauss-Kahn med intervjujem vedel kot »pohoten šimpanz«, ko ji je nasilno skušal strgati oblačila. 

Strauss-Kahnovo močno nagnjenje k spolnim napadom žensk, prikliče k spominu napade njegovega so-globalista Al Gora, ki so postale javne lansko leto. Maserka Molly Haggerty trdi da jo je povabil v hotel in jo nato pritisnil na tla kot »ponorel seks pudelj« in jo pretipaval med tem ko je skušala pobegniti. 

A Gorovo vedenje je nedolžno v primerjavi z Billom Clintonom. Juanita Broaddrick je javno spregovorila leta 1998, da jo je posilil pred dvema desetletjema. Broadrickova trdi da jo je Clinton prisilil na posteljo v hotelski sobi, raztrgal spodnje perilo in jo nasilno posilil med tem pa grizel njene ustnice, ona pa je prosila naj odneha. Clinton je zanikal obtožbe, a se je pogodil za poravnavo v višini $850.000 in se tako izognil da zadeva ne bi šla na sodišče. »Veliko denarja od nekoga ki trdi da ni storil ničesar narobe,« kot je zapisal Larry Elder. 

Kljub temu da je Clinton lagal javnosti med Monica Lewinsky škandalom, ko je izjavil »nisem imel spolnih odnosov s tisto žensko« so številne ženske, ki so trdile da so bile posiljene ali nadlegovane s strani Clintona, bile v main-stream medijih označene za lažnivke.  Lewinsky je bila označena za sleparko, predno je priskrbela z spermo umazano obleko, ki je dokazala da je njena zgodba resnična. In tudi Gennifer Flowers se je srečala z istimi napadi medijev establišmenta med pričanjem Paule Jones in bila prisiljena priznati da je imel spolne odnose z Flowersovo. 

Kakorkoli spolno nadlegovanje žensk je le vrh ledene gore globokih in podlih krogov v katerih se elita rada giblje, ko gre za izživljanje prepovedanih perverzij. 

Politiki kot sta Larry Craig in Mark Foley spadata med lahkokategornike v primerjavi z grozljivkami podzemlja seks omrežji z otroci, ki so vodeni ekskluzivno za užitke elite. 

Dokumentirano, skoraj vsaka velika pedofilska mreža, ki je prišla v javnost je vsebovala lovke ki gredo vse do zgornjih ešelonov globalne strukture moči. 

29 junija 1989 je Washington Times objavil članek o prostitucijski mreži v Washingtonu, ki ima intimno zvezo z Belo Hišo vse do takratnega predsednika Georga W. Busha. Moškim prostitutkam je bil dan dostop do Bele Hiše. Članek navaja dokaze »ugrabljanja mladoletnikov za seksualne perverzije«. 

Julija 1990 je porota v Nebraski sklicala zaslišanje obtožb do Lawrence »Larrya« Kinga, takratni upravitelj Franklin Community Federal Credit Union in vzhajajoča republikanska zvezda, skupaj z Washingtonskimi lobisti je ustvaril prostitutsko mrežo z otroci v katerih so mladoletnike vozili po državi in jih silili v spolne odnose z Kingom in ostalimi top državniki. Sodeč po izjavah žrtev, ki so bili kasneje prisiljenji preklicati izjave o podpredsedniku Bushu.

Poroto je ovrgla primer kot prevaro a nekdanji senator je kasneje zadevo in trditve preiskal in ugotovil da so legitimne. 

Fotografije časopisja:  

http://www.prisonplanet.com/images/october2006/021006paper1.gif

http://www.prisonplanet.com/images/october2006/021006paper2.gif

Video ki si ga lahko v celoti ogledate Zarota Tišine je delo Britanske Yorkshire televizije. Film so v zadnjem trenutku umaknili iz Discovery Channela 3. Maja 1994. Program nikoli ni bil predvajan v ZDA. 

Ekipa filma je intervjuvala žrtve prikrivanja Franklin škandal in dokazala brez kančka dvoma, da je politična elita v Washingtonu bila vpletena v Larry Kingov pedofilski ring. 

Naveze med moškimi prostituti in Belo Hišo so se pojavile ponovno zgodaj v letu 2005, ko je James Dale Guckert dobil privilegije za dostop v Belo Hišo, pod psevdonimom Jeff Gannon, kljub temu da ni imel primerne medijske kredibilnosti. Pojavile so se fotografije na katerih Bush kaže svojo naklonjenost Gannonu. Pozneje je prišlo v javnost, da je Gannon objavljal oglase za homoseksualno spremstvo na spletu. 

V vsakem primeru trgovanja z ljudmi za otroško spolno suženjstvo do Čila, Avstralije, Bosne, Portogalske, do Belgije se sodni procesi ustavijo ali preusmerijo ko naveze z elito postanejo jasne. 

Sredi leta 1990 je obsojen posiljevalec otrok Marc Dutroux zgradil skriti zapor v svoji kleti, kjer je držal mlade ugrabljene deklice, za kar je on imenoval »velik kriminalni ring« za katerega se je menilo na zaslišanju da obsega nekatere top belgijske politike, sodnike in policiste. Razlog da so ga prejeli tako pozno je bil ta, da je užival pravno zaščito teistih posameznikov. 

Priče so opisale »seksualne zabave z otroci za politike, sodnike, bančnike in člane kraljeve družine«. Žrtve ki so preživele (večina je bila zaklanih v snuff stilu potem ko so jih posilili) so potrdile trditve. 

Policija je obiskala dom Dutrouxa in slišala krike na pomoč otrok iz kleti as so verjeli njegovim trditvam, da zvok prihaja iz ulice.  

Dutroux je bil obsojen a elita države ni bila nikoli primerno preiskovana. 

Potem ko sta pogodbeni korporaciji Dyncorp in Hallilburton bili razkriti za vodenje otroške prostitucije na Balkanu od leta 1990 naprej, je Cynthia Mckinney skušala dobiti odgovore zakaj vlada ZDA še naprej posluje z njimi. 

11 marca 2005 je zastopnica Cynthia McKinney pekla na žaru sekretarja Rumsfelda in generala Myersa zaradi škandala Dyncorp. 

»Gospod sekretar, gledala sem ganljiv govor predsednika Georga Busha v OZN septembra 2003, kjer je omenil krizo z trgovanjem belega blaga. Predsednik je zahteval kazen za vse vpletene v ta grozna posla. Toda v trenutkih govora, je bila Dyncorp razkrita vpletenosti prodaje in kupovanja mladih žensk in otrok. Med tem pa je Pentagon podpisal pogodbo za oskrbovanje z cepivi proti kozam, antraksu in zdaj dela na cepivu proti kugi skozi Joint Acquisition program. Gospod sekretar, je politika vlade ZDA, da nagradi podjetja, ki trgujejo z ženskami in mladimi deklicami?«

Pozno leta 2005 sta podružnica Halliburtona KBR in Dyncore lobisti delovali v tandemu z Pentagonom da bi zavlačevali zakonodajo, ki bi specifično prepovedala trgovanje z ljudmi za prisilno delo in prostitucijo s strani ZDA pogodbenikov. 

Kje so bili preiskovalci v drugih primerih, ko je establišment vodil otroško suženjstvo za prostitucijo? Kot vodilni uradniki NATA, ki vodijo otroško prostitucijo na Kosovu? 

Kaj se je zgodilo z vodilni uradniki OZN-a ki so uporabili ladjo z listino za ohranjanje miru in pripeljali mlade deklice iz Tajske kot prostitutke? V vsakem primeru, se sodni proces ustavi, ko se odkrije direktna povezava z ljudmi na višjih položajih moči. 

Obnašanje Strauss-Kahna, Gora, Clintona in vseh drugih globalistov poudarja, kako se planet zajema kot plen teh plenilcev, v več kot enem smislu. Katerih ravnanje ilustrira da si zaslužijo za rešetke, bolj kot akumuliranje moči in pomikanje proti globalni vladavini. 

FLASHBACK: 

OZN-ovi Seks Škandali z Otroci se Nadaljujejo

Osama Bin Laden Umrl… že Devetič

Ko je Obama oznanil na televiziji, da je Osama Bin Laden mrtev, je bil vsaj deveti med vodilnimi v državi, ki je to storil.

Glede na dokumentirane težave z ledvicami Bin Ladna in posledično potrebi po dializi so vodilni uslužbenci, državniki in protiteroristični strokovnjaki večkrat bili istega mnenja, da je Osama Bin Laden mrtev že dalj časa. Te izjave bazirajo na vse slabšem zdravju Bin Ladna pozno v letu 2001 in vidnih znakih slabšega stanja, kot tudi dejanskih poročanj o njegovi smrti v enakem časovnem okvirju.

Julija 2001, je bil Osama Bin Laden z letalom prepeljan v Ameriško Bolnico v Dubaju, kjer se je zdravil za ledvičnimi obolenji. Sodeč po virih Francoske obveščevalne službe, se je tam srečal z lokalnim CIA atašejem. Ko se je agent bahal prijateljem o srečanju, je bil nemudoma vpoklican v Washington.

Na večer 11. Septembra je bil Osama Bin Laden v Pakistanski vojaški bolnici, pod nadzorom Pakistanske ISI, ekvivalent CIE z globoko navezo z ameriškimi obveščevalnimi službami.

Oktobra 2001 se je Bin Laden pojavil na videoposnetku z vojaško uniformo in Islamsko frizuro, bil je bled in mršav. Decembra 2001 je bi posnet še en video, takrat je bil hudo bolan in na pogled ni mogel premikati leve roke.

Nato 26. Decembra 2001 je Fox News poročal da so Afganistanski Talibani uradno razglasili Osamo Bin Ladna za mrtvega v začetku meseca. Po poročanjih je bil pokopan v manj kot 24 urah za tem v neoznačenem grobu po Wahabbist Sunni običajih.

Sledile so izjave državnikov, ki so potrjevale že očitno; domnevno živeči v jamah in bunkerjih v gorskih prelazih med Afganistanom in Pakistanom, Osama bi bil prikrajšan opreme za dializo, ki jo rabi za življenje.

18. januarja 2002 pakistanski predsednik Pervez Musharraf jasno povedal: »zdaj mislim, odkrito, da je mrtev.«

17. julija 2002, je vodilni strokovnjak za proti-terorizem pri FBI Dale Watson povedal na konferenci: »jaz osebno mislim da je (Bin Laden) mrtev.«

V oktobru 2002 je afganistanski predsednik Hamid Karzai povedal CNN: »verjamem da je (Bin Laden) mrtev.«

V novembru 2005 je senator Harry Reid razkril da mu je bilo rečeno da naj bi Osama umrl v potresu v Pakistanu oktobra istega leta.

Septembra 2006 je iz francoske obveščevalne pricurljalo na dan poročilo ki pravi, da je Osama umrl v Pakistanu.

2. novembra je nekdanja premierka Benazir Bhutto povedala Davidu Frostu za Al Jazeera da je Omar Sheikh ubil Osamo.

Marca 2009 je bivši oficir obveščevalne službe in profesor Bostonske univerze Angelo Codevilla izjavil: »vsi dokazi kažejo, da je Elvis Presley bolj živ danes kot Osama Bin Laden.

Maja 2009 je pakistanski predsednik Asif Ali Zardari potrdil da njegovi: »nasprotniki v ameriški obveščevalni službi« niso slišali ničesar od Bin Ladna že sedem let in potrdil, »mislim da ni več živ.«

Zdaj leta 2011 se je vrgel med mešanico ljudi vodilnih v državi, ki so oznanili smrt Osame Bin Ladna, še Obama. Nekateri bodo rekli da so vsa prejšna poročila brez kredibilnosti, a ko so vrgli truplo Osame v morje v manj kot 12 urah, brez možnosti za dodatne dokaze njegove identitete, moramo zahtevati enako stopnjo kredibilnosti.

Glede na to da je splošno mnenje informiranih, da je Osama Bin Laden mrtev že dalj časa, zaradi odpovedi ledvic, bodo ljudje v Ameriki držali predsednika na najvišjem nivoju in zahtevali dokaze, da je oseba, ki je bila ubita Osama Bin Laden in da je dejansko umrl kot so opisali ali pa bo tudi ta izjava bila neodgovorjena, kot mnoge druge smrti v vojni ki se nikoli ne konča, vojni proti terorizmu?