Globalna iniciativa izkoreninjenja otroške paralize (PGEI), ustanovljena leta 1988 s strani Svetovne zdravstvene organizacije, UNICEF-a, Rotary International in ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni ima v Indiji odličen primer uspeha izkoreninjenja otroške paralize. Ta na svoji spletni strani navaja (11. januar 2012), da je Indija v zadnjih dveh letih zelo napredovala pri preprečevanju otroške paralize in je 13. januarja 2012 dosegla pomemben mejnik – 12-mesečno obdobje brez primera otroške paralize.
To poročilo, ki je zavajajoče, ocenjuje, se da je vsako leto 100-180 indijskih otrok diagnosticiranih s s cepivom povzročeno otroško paralizo (VAPP). Dejansko se klinična slika bolezni, vključno s paralizo, ki jo povzroča VAPP, ne razlikuje od tiste, ki jo povzročajo poliovirusi, zato je izjava PGEI še bolj sumljiva (1).
Glede na lastne statistične podatke programa PGEI (2), so imeli v Indiji 42 primerov divjega tipa otroške paralize (WPV), o katerih so poročali v Indiji leta 2010, kar kaže da cepivo povzroča primere otroške paralize (100-180) in prekaša vse divje tipe s faktorjem 3-4. Tudi če odmislimo pomembno vprašanje, ali naj PGEI v svojih statističnih podatkih ne bi morala natančno razlikovati med divjimi in s cepivom povzročenimi primeri otroške paralize, se moramo vprašati, - ali ne bi morali biti realni svetovni učinki cepljenja, in sicer tako dobri kot negativni, vključeni pri merjenju uspeha programa PGEI? Za ducate otrok v Indiji ki postanejo paralizirani zaradi cepiv vsako leto, nedavna izjava PGEI o Indiji, da se ta približuje stanju »brez otroške paralize«, ni le neiskrena ampak gre za poskus, da se zmanjša njihovo očitno odgovornost, da so otroško paralizo preoblikovali iz naravne v povzročeno umetno (iatrogeno).
VAPP je pravzaprav prevladujoča oblika bolezni v razvitih državah, kot denimo v ZDA od leta 1973. (3) Problem s cepivom povzročenih otroških paraliz je bil tako hud, da so ZDA leta 2000 cepivo zamenjale z inaktiviranim virusom (IPV), potem ko je Svetovalni odbor za imunizacijo (ACIP) svetoval odpravo oralnega cepiva proti otroški paralizi z živim virusom (OPV), ki se kljub znanju o tveganju še vedno uporablja v vseh državah tretjega sveta.
Otroška paraliza v celoti izpostavlja potrebo po spremembi načina kako gledamo na tako imenovane bolezni »preprečljive s cepljenjem«. Pri večini ljudi z zdravim imunskim sistemom okužba s poliovirusom ne ustvari niti simptomov. Le redko okužba ustvari manjše simptome, na primer bolečine v grlu, povišano telesno temperaturo, prebavne motnje in gripi podobna obolenja. V samo 3% okužb, virus vstopi v centralni živčni sistem in nato v samo 1 do 5 od 1000 primerov, okužba napreduje v paralitično bolezen.
Zaradi dejstva, da se virus otroške paralize širi preko fekalnih-oralnih poti (virus se npr. prenaša iz blata okužene osebe v usta druge osebe s kontaminiranim predmetom, npr. orodjem), je logična pot, da se prenos najprej prepreči s poudarkom na higieni, urejanjem sanitarij in pravilno prehrano (za podporo imunskega sistema) in da se tako zmanjšuje obolevnost, povezana z okužbo.
Namesto tega se velik del cepiv na svetu daje državam tretjega sveta kot »dobrodelnost«, ko se osnovnih pogojev gospodarskega siromašenja, slabe prehrane, kemične izpostavljenosti in družbo-političnih nemirov niti ne obravnava. Ljudi preprosto ne morete cepiti proti tem razmeram in kot nove epidemije s cepivom povzročenih otroških paraliz v Indiji jasno kažejo, je »zdravilo« lahko precej slabše od same bolezni.
1 Cono J, Alexander LN (2002). “Chapter 10: Poliomyelitis” (PDF). Vaccine-Preventable Disease Surveillance Manual.
2 Http://www.polioeradication.org/Dataandmonitoring/Poliothisweek.aspx
3 Strebel PM, Sutter RW, Cochi SL, et al. Epidemiology of poliomyelitis in the United States one decade after the last reported case of indigenous wild virus-associated disease. Clin Infect Dis 1992;14:568-79.
Vir: Activist Post
Ni komentarjev:
Objavite komentar