Fukušimska Jedrska Elektrarna – Tempirana Umazana Bomba

NaturalNews.com je prejel informacijo direktno od američana, ki je v Tokiu od trenutka jedrske nesreče in ima tudi znanje o atomski energiji in jedrskih reaktorjih. Poslal je zelo moteče informacije, ki indicirajo da je stanje na japonskem hujše kot opisujejo običajni mediji.

V elektronski pošti iz Tokia, ta posameznik razloži:

»… jedrski reaktorji rabijo svežnje obogatenega urana, zapakiranega v palice iz nerjavečega jekla, da bi proizvajali toploto, ki poganja turbine. Te svežnje je potrebno hladiti, da se ne stopijo ali počijo.

Zdaj pa se zdi, da so izrabljene gorivne svežnje shranili na prizorišču nesreče, namesto da bi jih prenesli drugam. Spekulacija je, da so se poleg požara, ki so poškodovali delujoč reaktor, vneli še stari svežnji izrabljenih palic. To še bolj nakopiči problem jedrske nesreče, ker bodo te izrabljene jedrske palice še dodale k kontaminaciji, saj so izjemno toksične.«

Z drugimi besedam, povrhu potencialne jedrske katastrofe te opustošeni jedrski svežnji dodajo k onesnaževanju. To je izjemno slabo. Izrabljene gorivne palice bi morali odstraniti že davno od reaktorja. Glede na to da je Japonska izjemno potresno območje, so ti reaktorji v bistvu umazane bombe, ki so samo čakali na naravno nesrečo.

Jedrska elektrarna postala umazana bomba, ki čaka da se sproži

Izid te situacije in njegova ocena je, da je Fukušimska jedrska elektrarna »umazana bomba« v čakanju. In ta trenutek gori. Stopnje sevanja so tako visoke, da ni varno delati v bližini elektrarne. Razmere skušajo reševati samomorilski prostovoljci, ki opravljajo svoje delo zelo hitro in se umaknejo v nekaj trenutkih. In kljub temu bodo zboleli za rakom.

Točno to se je zgodilo v Černobilu leta 1986. Stotine pogumnih prostovoljcev je v bistvu delalo samomor, da bi preprečili nadaljnje uhajanje sevanja.

Kot Wikipedia razloži (http://en.wikipedia.org/wiki/Cherno…):

»Najhujše radioaktivne odpadke so zbrali znotraj, kar je ostalo do reaktorja, večino so z lopatami odstranili likvidatorji v težki zaščitni opremi (bio-roboti vojske); ti delavci so lahko delali maksimalno 40 sekund, zaradi ekstremnih doz sevanja. Sam reaktor je bil prekrit z vrečami peska, svinca in borove kisline, ki so jih odvrgli z helikopterji (blizu 5.000 metričnih ton v tednu po nesreči). Do decembra 1986 so postavili velik betonski sarkofag. Veliko število vozil, ki so jih uporabili v nesreči je ostalo na prizorišču do današnjega dne, ti oddajajo doze 10-30 R/h (0,7-2uA/kg) po 25 letih katastrofe.«

Huje Kot Terorističen Napad

Temu bomo zelo kmalu lahko priča, če odgovorni ljudje hitro ne obvladajo situacije. Še teroristi ne bi mogli izvesti bolj smrtonosne katastrofe ljudem Japonske, kot jim jo je »znanstvena« industrija jedrske energije prinesla.

V imenu znanstvenega napredka, so Japonski prebivalci sedaj soočeni z najhujšo možno obliko smrti: smrt od zastrupitve z sevanjem – počasno, trpljenje razpadanja celičnih funkcij na vse stopnjah. In žalostno Japonska je že utrpela podoben scenarij na koncu 2. Svetovne vojne, ko so američani odvrgli jedrsko bombo na civilno prebivalstvo… dvakrat! 

Strašna je izbira besed vira, ki opisuje situacijo v Fukušimi kot umazano bombo, ki čaka da se sproži. V vsem tem je lekcija: ko se greš boga z planetom je modro skrbno slediti previdnostnemu načelu. Ta jedrska katastrofa je zrcalo podobe, kaj se nam obeta v prihodnosti kmetovanja zaradi GSO (gensko spremenjenih/modificiranih semen). Ta semena so »genska umazana bomba« kmetijstva in tudi ta imajo potencial opustošiti človeško civilizacijo na enak način kot jedrska energija grozi preživetju celotnega naroda.

A preveč »znanstvenikov« je neskončno arogantnih in redko pretehtajo posledice svojih nevarnih dejanj. Seveda pri vseh temah, ki so pomembne – GSO in semena, sintetične kemikalije, sevanje mobilnih telefonov, jedrska energija, fluorid v vodovodu, plombe z živim srebrom in še, in še – »znanost« je prinesla trpljenje in smrt, ne pa trajnega napredka. Zahvaljujoč se tem znanstvenikom, ki so prepričali vlade naj uporabijo jedrsko energijo, GSO, cepiva in farmacevtske izdelke, se naš planet sooča z večplastno življenjsko krizo, ki grozi prihodnosti življenja na planetu. In Bill Gates misli da je rešitev »še več cepiv«! (Noro? Še kako…)

Lekcije iz Fukušime so enake, ki se jih človeštvo mora naučiti na mnogih drugih frontah: ne misli da si tako briljanten, da lahko izigraš Mati Naravo in zakone vzroka in posledic. Znanost ni panaceja. Znanost samo obljublja, daje obljube, ki jih ne izpolni (Boljše letine! Čista energija! Neverjetna cepiva!) in ko narodi sprejmejo te t.i. znanstvene rešitve na koncu dobijo smrt, strah in finančno uničenje.

Za primer, farmacevtska industrija je z ameriško ekonomijo naredila to kar se bo zgodilo v Fukašimi na Japonskem. Obljube so bile dane v imenu znanosti in medicine te pa nam je razneslo v obraz in pustilo za sabo opustošenje pokrajin.

Čas je da se resno vprašamo on naši »usodi« lažnih obljubah znanosti in namesto teh pretehtamo bolj celovite in skromne rešitve za trajnostno življenje na tem planetu.

Amiški način življenja, npr ne zgleda cool in visoko-tehnološko, a ne eksplodira in obseva cele države. Amiši se držijo čisto dobro brez cepiv (imajo nično stopnjo avtizma, mimogrede).

JAPONSKA: Fukušima, 40 let Stare Izrabljene Gorivne Palice Razneslo v Nebo

Infowars analiza: rezultat malega poročanja požarov v Fukušimi, Japonska vlada ni obvestila prebivalstva o usodnem dejstvu da je ta jedrska elektrarna, že 40 let peklensko skladišče z velikim številom izrabljenih gorivnih palic.

Fukušima Daiichi elektrarna ima sedem bazenov namenjenih za izrabljene gorivne palice. Te so locirane na vrhu reaktorja – oziroma so bile do eksplozije. V pritličju je skupni bazen. Vsak reaktorski bazen drži 3450 zbirk gorivnih palic in skupen bazen hrani 6291 zbirk gorivnih palic. V vsaki zbirki je 36 gorivnih palic. Skupaj je v Fukušimski jedrski elektrarni 600.000 izrabljenih gorivnih palic – ogromna količina ki bo kmalu ušla v atmosfero.

 

Do tega trenutka, bi moralo biti očitno, da Japonske oblasti lažejo o poskusih obvladovanja situacije z namenom, da bi pomorili javnost. Zelo verjetno je da ni nobenih delavcev na prizorišču nesreče, ki bi poskušali obvladati situacijo.

Izdano poročilo kaže, da je 70% teh palic bilo poškodovanih – z drugimi besedami, te že oddajajo sevanje  ali ga kmalu bodo. Odkritje razkriva, da so Japonske oblasti – ki so nenehno zanikale nevarnost in dajale konfliktne informacije – krive za kriminalno obnašanje in ogrožanje neštetih življenj.

V torek so končno priznali stalitev jedrskih reaktorjev 1 in 2, ki sta odgovorna za ogromne količine emisij sevanja.

Potem ko so poročali, da je požar v reaktorju številka 4 pod nadzorom, so mediji zvečer že poročali da se je ta ponovno pojavil. Predvidljivost medijev ni tako moteča do te točke, zakaj požar ni pod nadzorom – gorivne palice niso več pod vodo in so izpostavljene atmosferi, zato gorijo in jih ni moč pogasiti.

Ni moč dovolj poudariti da situacija v Fukušimi predstavlja največjo okoljevarstveno katastrofo v zgodovini človeštva, veliko bolj kot Černobil in država je odgovorna.

Morda najmanj poročan in nevaren aspekt treh eksplozij in številnih požarov v Fukušimskem reaktorju od sobote, je dejstvo da so visoko radioaktivne izrabljene gorivne palice, ki so hranjene zunaj kontejnerja aktivnih jedrskih palic, bile ogrožene in poškodovane od eksplozije. Elevacija krize, ki jo lahko poimenujemo »Černobil na steroidih« po besedah Arnie Gundersen-a.

Kot se vidi iz slike NPR spodaj so izrabljene palice shranjene zunaj kontejnerja aktivnih jedrskih palic in blizu strehe reaktorja. Sobotni videi eksplozije in fotografije jasno kažejo, da so izrabljene palice v Fukušimski enoti št. 1 bile poškodovane od eksplozije.

Po izjavah Arnie Gundersen-a jedrskega inženirja pri Fairwinds Associates in članu sveta za nadzor Vermont jedrske elektrarne Yankee (ta je enaka tisti v Fukušimi številka 1), bi zaradi nezmožnosti vzdrževanja vode v bazenu, ki ima za 20 let izrabljenih gorivnih palic, lahko prišlo do »katastrofalnega požara« in sprevrglo krizo v »Černobil na steroidih.«

BBC poroča da se: »izrabljene gorivne palice v reaktorju št. 5 in 6 tudi segrevajo, iz reaktorja številka 4, kjer je shranjenih največ palic, pa se vali dim.«

»Japonska novinarska agencija Kyodo poroča, da je v bazenu reaktorja 4 – kjer hranijo izrabljene gorivne palice – morda že vre. Tepco pravi da meritve kažejo visoko stopnjo sevanja v zgradbi in je nedostopna,« še doda poročilo.

»V sobotni eksploziji v 40 letni Fukušimski enoti 1 je bilo ohišje reaktorja uničeno. Izrabljene gorivne palice so po izjavah dizajnerja General Electric nameščene nad reaktorjem. Tokyo Electric pravi da skušajo dognati kako ohraniti vodo v bazenih, kar pomeni da varnostni sistemi ne delujejo več. Neuspeh ohranjanja primerne količine vode, bi vodilo v katastrofalne požare, pravi jedrski strokovnjak« poroča Washingotn Post.

Palice morajo biti ohlajene, drugače začno goreti in v primeru reaktorja št. 3, bi prišlo do izpustov plutonija in urana v obliki hlapov v ozračje.

»To je slaba novica, saj je plutonij raztresen v ozračju še bolj nevaren kot pa izgorevanje palic brez plutonija,« piše Kirk James Murphy.

»Bili bi srečni če bi nas skrbelo le za izrabljene gorivne palice iz samo enega bazena. Nimamo te sreče. Fukušima jih ima sedem. Šest od teh je (ali je bilo) lociranih na vrhu šestih reaktorjev. En skupen bazen je v spodnjih prostorih in v ločeni zgradbi. Vsak vrh reaktorja ima 3450 zbirk gorivnih palic. Skupen bazen pa 6291 zbirk gorivnih palic. Ta bazen ima okna, ki jih je tsunami zagotovo uničil. V vsaki zbirki je 36 gorivnih palic. To pomeni da jih je v jedrski elektrarni Faukušima Daiichi skupaj več kot 600.000.«

V dizajnu The Mark 1 je veliko napak, ki segajo nazaj tri desetletja.

ABC News poroča: »pred 35 leti so se Dale G. Bridenbaugh in še dva kolega umaknili iz pozicije, potem ko so postali vse bolj prepričani da je model – The Mark 1 – tako pomanjkljiv da lahko povzroči opustošenje.«

»Eden od problemov ki smo ga indentificirali leta 1975, je bil da niso vzeli v obzir pomanjkanje hlajenja,« Bridenbaugh pove v intervjuju.