Smrt Gaddafija Odrešila Vojnega Zločinca Tonya Blaira

Sumljivi posli in tajni sestanki bodo ostali nerazkriti

Umor Muammar Gaddafija s kombinacijo NATO bomb in z Al Kaido povezanih upornikov, ki jih je ZDA podprla, služi za odpravo neštetih, bomo rekli, neprijetnih okoliščin. Morda so najbolj obsojanja vredne intimne povezave med Gaddafijem in njegovim »dobrim prijateljem« Tonyem Blairom.

Smrt Gaddafija negira zahteve Mednarodnega Kazenskega Sodišča, a la Saddam Hussein, ali Slobodan Milošević. Tako bodo zasebni posli in večkratni tajni sestanki z Gaddafijem med njegovim premierstvom in pozneje ostali brez javnega preiskovanja.

Kot je prejšnji mesec poročal London Telehraph je bilo javnosti zopet razkrito tesno prijateljstvo, ko se je potem ko je zapustil mesto premiera leta 2007, dobil z Gaddafijem šestkrat.

V dveh teh primerih je Blair prispel v Libijo na zasebnem letalu, ki ga je najel Gaddafijev režim.

Pet obiskov se je zgodilo pred izpustom Lockerbie bombnega napadalca Abdelbaset al-Megrahija. Domneva se da je Blair pomagal pri poslih z Gaddafijem v zameno za izpust al-Megrahija iz zapora na Škotskem.

Sodeč po preiskovalni dokumertani ekipi britanskega Channel 4, se je Blair dobil z Gaddafijevim načelnikom štaba Bashir Saleh Bashirjem na domu Blaira v Londonu, 20 julija 2009, samo mesec pred izpustom al-Megrahija.

Verjame se da je Gaddafi grozil, da bo prekinil dobičkonosne posle z Britanijo (ki jih je Blair zapečatil, ko je bil premier), ti vključujejo minerale, finančne storitve in druge dobrine.

London Telegraph je prav tako razkril srečanje teh dveh januarja 2009, ko je Blair zastopal investicijsko banko JP Morgan.

Banka, ki je upravljala z več kot pol milijarde dolarjev v imenu LIA (Libijska Investicijska  Avtoriteta), je ta »skušala doseči dogovor med LIA in podjetjem ruskega oligarha Olega Deripaska.«

»Več milijard vreden posel, ki je bil kasneje sprejet, naj bi dovolil posojilo Rusalu, največjemu proizvajalcu aluminija,« zapiše Telegraph.

Glede na povezave Blaira z libijskim režimom in na dejstvo da ga JP Morgan plačuje kot svetovalca 2 milijona funtov na leto, je očitno banka menila da je Blair pravi za posel.

Podpredsednik JP Morgana, Lord Renwick je decembra 2008 poslal email libijski LIA-i in iskal »zaključitev pogojev mandata v zvezi z Rusalom pred Blairovim obiskom Tripolija.«

Izvršni direktor LIA je spregovoril pod pogoji anonimnosti za London Telegraph, da je LIA dobila »ideje« neposredno od Blaira.

»Blairovi obiski so bili čisto lobiranje za bančne posle z JP Morganom« je povedal.

V Blairovi pisarni zanikajo predloge posla in JP Morgan prav tako zanika da je Blair karkoli vedel o poslih.

Kritik, tudi protikorupcijska skupina Global Witness, ki je dobila email in ga dala v javnost, trdi da je Blairova vloga kot mirovnega odposlanca za Bližnji Vzhod, zbiratelja sklada v Afriki in poslovni svetovalec ogromnih korporacij kot je JP Morgan v konfliktu interesov.

Robert Palmer Global Witness ugotavlja, »težko je razumeti, odposlanec za mir na Bližnjem Vzhodu sklepa posle z tiranom.«

Ko so odkrili pisma Blaira libijskemu režimu, so opozorili da so napisana na papirjih z glavo »Urad predstavnika četverice« Blairov formalni naziv odposlanca za Bližnji Vzhod Evropske Unije, OZN, Rusije in ZDA.

Ko so predstavnika OZN Ban Ki-moona, generalnega sekretarja vprašali za pojasnila, je ta odgovoril: »to je odvisno od njega, da pojasni, zakaj je to storil.«

Še en obisk Libije februarja 2008, Blair pošlje zelo osebno pismo Gaddafiju, v katerem naslovi libijskega voditelja z »dragi Muammar« v katerem mu svetuje kateri afriški projekti so vredni investicij.

Istega dne je Blair poslal pisma libijskemu premieru Baghdadu al-Mahmoudu in namestniku predsednika vlade dr Abdulhafid al-Zulaytini, in se jim zahvali za »sestanke z voditeljem« ter povprašal kdaj bodo naslednjič v Londonu.

Seveda se je Blair ukvarjal za Gaddafijem v seriji pogajanj, medtem ko je sedel na premierskem stolčku. Podrobnosti ostajajo v senci.

Leta 2004 se je Blair dobil z Gaddafijem v zloglasnem »Poslu v Puščavi« kjer je razglasil da se je vzpostavil nov odnos med Libijo in Britanijo. Ure po srečanju je Shell oznanil, da so podpisali posel vreden 550 milijonov funtov za raziskovanje plina ob libijski obali.

Zgodaj letos je bilo ugotovljeno, da se je med sestankom Blair strinjal da bodo trenirali Gaddafijeve specialne enote in mu priskrbel NATO tajnosti o obrambnih strukturah in tehnologijah.

V skladu z pogoji dogovora, se je Britanija zavezala k »izmenjavi informacij in vpogledov v obrambne strukture, vojaške in varnostne organizacije, izmenjavi obiskov strokovnjakov, ter izmenjavi tiskovin na področju vojaškega izobraževanja in znanosti; izmenjavi informacij o trenutnem razvoju vojaških konceptov, principov in najboljših praksah ter izvajanju skupnih vaj.«

Priznava tudi da se je VB dogovorila za sodelovanje z Gaddafijem pri »usposabljanju na področju poslovnih procesov načrtovanja, usposabljanju osebja za mirovne operacije, usposabljanje v zvezi s programsko opremo, komunikacijski varnosti, tehnologiji in delovanje opreme in sistemov, izmenjavi informacij in izkušenj pri oboroženih spopadih in nakupih opreme obrambnih sistemov.«

Maja 2007, dva meseca pred odhodom se je Blair vrnil v Libijo za še več večjih poslov, tudi za 900 milijonov funtov vreden posel za BP in obrambne posle v vrednosti 350 milijonov funtov.

Kot del dogovora je Gaddafi zahteval sporazum za prevoz zapornikov, kot utrditev poti za vrnitev Lockerbie bombnega napadalca.

Blair je bil tako blizu režima Gaddafija, ga je Gaddafijev sin Saif prosil za pomoč režimu, ko je NATO začel z bombardiranjem.

»On je mirovnik na Bližnjem Vzhodu in bi tukaj moral uporabiti svoje sposobnosti. Potrebujemo njegove diplomatske sposobnosti, sedaj ko se bomo lotili uničevanja naših sovražnikov« je višji uradnik povedal libijskim medijem.

»Čas je da mednarodna skupnost vzpostavi mir v Libiji in Tony Blair naj bo v ospredju tega procesa. Tony Blair je dober prijatelj, ki bi lahko postavil državo na stabilno podlago« je dodal, ob upoštevanju da se še vedno srečuje z »Bratskim Voditeljem« leta 2010.

Blair je zanikal, da bi v javnosti objavil v celoti vsebine svojih sestankov v Libiji. Po smrti Gaddafija se zdi, da bodo vse podrobnosti ostale nerazkrite za večno.

Ubit Gaddafi Prihranil Sramoto ICC-ju, ZDA in Britaniji

Kot Miloševič, bi Gaddafi vrnil udarec Al Kajdi, ki jo je podprl zahod vsem na očeh

Smrt Gaddafija, ki so ga ubile sile NATA in s strani ZDA podprtih upornikov, bo zahod pozdravil ne le zato, ker so zasegli oblast nad še eno z nafto bogato državo izpod dvomljivim okriljem »arabske pomladi« ampak zato, ker so Gaddafiju preprečili da bi razkril zahodno pomoč Al Kaidi teroristom pod lučmi OZN mednarodnega sodišča.



Prva poročila trdijo da je Gaddafi skušal pobegniti v mesto Sirte, a je njegov konvoj bombardiral NATO iz zraka. Uporniki so ga nato zajeli in ubili nekdanjega libijskega voditelja, ko so mu poslali kroglo skozi glavo.

Prezgodnja smrt nekdanjega voditelja Libije je priročna saj bo prihranila osramočenje, če bi ga postavili pred sodišče v Hagu.

Zahodne moči so se z grda naučile – dovoliti domnevnim vojnim zločincem da stopijo pred sodišče in spregovorijo, rutinsko pokaže na strani, ki bi veliko raje videle da to ne bi videlo luči javnosti.

Namesto da so Saddam Husseina zajeli živega in mu dovolili sojenje, bi sile ZDA raje videle da bi se ga ubilo na licu mesta. Med sojenjem je Hussein predstavil razpravo 5000. besed in omadeževal Bushevo administracijo za izmišljene laži o orožju za množično uničenje in povezavo z Al Kaido, kot pretveza za invazijo Iraka. Pred usmrtitvijo Saddama se je govorilo da naj bi klical Donalda Rumsfelda in Henrya Kissingerja za priče, ki so skupaj skovali zavezništvo v 70.

Dopustiti drugemu obtožencu vojnih zločinov, Slobodanu Miloševiću sodne obravnave, se je prav tako izkazalo za veliko napako za zahodne interese.

V primeru Miloševića so njegovi izbruhi postali tako uničujoči, da se je OZN odločila, da je bolje če ga zastrupijo, kot pa da še naprej razkriva dejstva, da so zahodni vojni zločini zasenčili vse česar so ga obtožili.

Milošević je imel več govorov v katerih je spregovoril o mednarodnih skupinah v senci, ki so na Balkanu sprožili kaos, ker je bil to naslednji korak na poti k »Novi Svetovni Ureditvi«.

Na sojenju je Milošević predstavil Haškemu tribunalu FBI dokumente, ki dokazujejo da so vlada ZDA in NATO, priskrbele finančno in vojaško pomoč Al Kaidi, da bi pomagali Kosovski Osvobodilni Vojski v vojni proti Srbiji.

Še predno so bila sojenja končana, so Miloševića našli mrtvega v celici, dan po tem ko je napisal pismo, »Radi bi me zastrupili. Resno sem zaskrbljen in v skrbeh«.

Podobno, če bi Gaddafi dobil priložnost da se brani pred mednarodnim tribunalom, bi njegovo pričevanje imelo uničujoče posledice za vse, od uprizorjenih lažnih napadov Lockerbie, da sta ZDA in NATO pobila njegove otroke, do tajnih dogovorov z nekdanjim premierom Tonyem Blairom, do nedavnega srečanja z Barack Obamo.

Natančneje, razkril bi dejstvo da se je strmoglavljenje režima v Libiji, doseglo s pomočjo teroristov Al Kaide, ki so ubili vojake ZDA in Anglije v Iraku.

Gaddafi bi morda tudi opozoril na stiske temnopoltih Libijcev, ki jih uporniške sile zapirajo v zapore in pobijajo, med tem ko jih establišment mediji opevajo kot borce za svobodo.

Zdaj ko je Gaddafi mrtev, bo Libija postala žrtev političnih ekstremistov in se soočila z enako usodo kot Egipt, katero »arabsko pomlad« je podprla ZDA in odstranila Mubaraka ter spremenila državo v tiranijo pod nadzorom vojaške diktature.

A vam bodo mainstream medijska omrežja še naprej kazala, prizore navijanja moških, ki streljajo v zrak in vam prodajali drugo dejanje ciničnega neo-imperializma kot slavno osvoboditev.