NaturalNews.com je prejel informacijo direktno od američana, ki je v Tokiu od trenutka jedrske nesreče in ima tudi znanje o atomski energiji in jedrskih reaktorjih. Poslal je zelo moteče informacije, ki indicirajo da je stanje na japonskem hujše kot opisujejo običajni mediji.
V elektronski pošti iz Tokia, ta posameznik razloži:
»… jedrski reaktorji rabijo svežnje obogatenega urana, zapakiranega v palice iz nerjavečega jekla, da bi proizvajali toploto, ki poganja turbine. Te svežnje je potrebno hladiti, da se ne stopijo ali počijo.
Zdaj pa se zdi, da so izrabljene gorivne svežnje shranili na prizorišču nesreče, namesto da bi jih prenesli drugam. Spekulacija je, da so se poleg požara, ki so poškodovali delujoč reaktor, vneli še stari svežnji izrabljenih palic. To še bolj nakopiči problem jedrske nesreče, ker bodo te izrabljene jedrske palice še dodale k kontaminaciji, saj so izjemno toksične.«
Z drugimi besedam, povrhu potencialne jedrske katastrofe te opustošeni jedrski svežnji dodajo k onesnaževanju. To je izjemno slabo. Izrabljene gorivne palice bi morali odstraniti že davno od reaktorja. Glede na to da je Japonska izjemno potresno območje, so ti reaktorji v bistvu umazane bombe, ki so samo čakali na naravno nesrečo.
Jedrska elektrarna postala umazana bomba, ki čaka da se sproži
Izid te situacije in njegova ocena je, da je Fukušimska jedrska elektrarna »umazana bomba« v čakanju. In ta trenutek gori. Stopnje sevanja so tako visoke, da ni varno delati v bližini elektrarne. Razmere skušajo reševati samomorilski prostovoljci, ki opravljajo svoje delo zelo hitro in se umaknejo v nekaj trenutkih. In kljub temu bodo zboleli za rakom.
Točno to se je zgodilo v Černobilu leta 1986. Stotine pogumnih prostovoljcev je v bistvu delalo samomor, da bi preprečili nadaljnje uhajanje sevanja.
Kot Wikipedia razloži (http://en.wikipedia.org/wiki/Cherno…):
»Najhujše radioaktivne odpadke so zbrali znotraj, kar je ostalo do reaktorja, večino so z lopatami odstranili likvidatorji v težki zaščitni opremi (bio-roboti vojske); ti delavci so lahko delali maksimalno 40 sekund, zaradi ekstremnih doz sevanja. Sam reaktor je bil prekrit z vrečami peska, svinca in borove kisline, ki so jih odvrgli z helikopterji (blizu 5.000 metričnih ton v tednu po nesreči). Do decembra 1986 so postavili velik betonski sarkofag. Veliko število vozil, ki so jih uporabili v nesreči je ostalo na prizorišču do današnjega dne, ti oddajajo doze 10-30 R/h (0,7-2uA/kg) po 25 letih katastrofe.«
Huje Kot Terorističen Napad
Temu bomo zelo kmalu lahko priča, če odgovorni ljudje hitro ne obvladajo situacije. Še teroristi ne bi mogli izvesti bolj smrtonosne katastrofe ljudem Japonske, kot jim jo je »znanstvena« industrija jedrske energije prinesla.
V imenu znanstvenega napredka, so Japonski prebivalci sedaj soočeni z najhujšo možno obliko smrti: smrt od zastrupitve z sevanjem – počasno, trpljenje razpadanja celičnih funkcij na vse stopnjah. In žalostno Japonska je že utrpela podoben scenarij na koncu 2. Svetovne vojne, ko so američani odvrgli jedrsko bombo na civilno prebivalstvo… dvakrat!
Strašna je izbira besed vira, ki opisuje situacijo v Fukušimi kot umazano bombo, ki čaka da se sproži. V vsem tem je lekcija: ko se greš boga z planetom je modro skrbno slediti previdnostnemu načelu. Ta jedrska katastrofa je zrcalo podobe, kaj se nam obeta v prihodnosti kmetovanja zaradi GSO (gensko spremenjenih/modificiranih semen). Ta semena so »genska umazana bomba« kmetijstva in tudi ta imajo potencial opustošiti človeško civilizacijo na enak način kot jedrska energija grozi preživetju celotnega naroda.
A preveč »znanstvenikov« je neskončno arogantnih in redko pretehtajo posledice svojih nevarnih dejanj. Seveda pri vseh temah, ki so pomembne – GSO in semena, sintetične kemikalije, sevanje mobilnih telefonov, jedrska energija, fluorid v vodovodu, plombe z živim srebrom in še, in še – »znanost« je prinesla trpljenje in smrt, ne pa trajnega napredka. Zahvaljujoč se tem znanstvenikom, ki so prepričali vlade naj uporabijo jedrsko energijo, GSO, cepiva in farmacevtske izdelke, se naš planet sooča z večplastno življenjsko krizo, ki grozi prihodnosti življenja na planetu. In Bill Gates misli da je rešitev »še več cepiv«! (Noro? Še kako…)
Lekcije iz Fukušime so enake, ki se jih človeštvo mora naučiti na mnogih drugih frontah: ne misli da si tako briljanten, da lahko izigraš Mati Naravo in zakone vzroka in posledic. Znanost ni panaceja. Znanost samo obljublja, daje obljube, ki jih ne izpolni (Boljše letine! Čista energija! Neverjetna cepiva!) in ko narodi sprejmejo te t.i. znanstvene rešitve na koncu dobijo smrt, strah in finančno uničenje.
Za primer, farmacevtska industrija je z ameriško ekonomijo naredila to kar se bo zgodilo v Fukašimi na Japonskem. Obljube so bile dane v imenu znanosti in medicine te pa nam je razneslo v obraz in pustilo za sabo opustošenje pokrajin.
Čas je da se resno vprašamo on naši »usodi« lažnih obljubah znanosti in namesto teh pretehtamo bolj celovite in skromne rešitve za trajnostno življenje na tem planetu.
Amiški način življenja, npr ne zgleda cool in visoko-tehnološko, a ne eksplodira in obseva cele države. Amiši se držijo čisto dobro brez cepiv (imajo nično stopnjo avtizma, mimogrede).
Ni komentarjev:
Objavite komentar