Gensko spremenjena soja povezana s sterilnostjo in večjo umrljivostjo hrčkov

»Ta študija je bila rutinska,« je povedal ruski biolog Alexey V. Surov, ki bi lahko končala kot podcenjevanje stoletja. Surov in njegovi kolegi so želeli odkriti, če Monsantova gensko spremenjena soja, pridelana na 91% njivah soje v ZDA, vodi v težavi rasti in reprodukcije. Kar je odkril lahko izkorenini več milijard dolarjev vredno industrijo.
Po dveh letih hranjenja hrčkov več kot tri generacije, tisti na GS dieti, še posebej skupina z največ GS soje, je pokazala najbolj uničujoče rezultate. Do tretje generacije je večina hrčkov hranjenih z GS sojo izgubilo sposobnost razmnoževanja. Prav tako so trpeli za počasnejšo rastjo in visoko smrtnostjo mladičev.
In če to ni dovolj šokantno, je nekaterim hrčkom tretje generacije pognalo lase znotraj ust – redko viden fenomen, ampak očitno bolj razširjen med hrčki hranjenimi z GS sojo.
Študija, ki sta jo izvajala Surov Inštitut za ekologijo in razvoj Ruske akademije znanosti in Nacionalno združenje za varnost genov, je bila objavljena julija 2010.
Uporabil je Campbell hrčke, s hitro razmnoževalno stopnjo, razdeljenimi v 4 skupine. Vsi so bili hranjeni z normalno hrano, a ena je bila brez soje, druga je bila hranjena z NE-GS sojo, tretja je dobila GS sojo in četrta je bila deležna večjih količin gensko spremenjene soje. Uporabili so 5 parov hrčkov na skupino, vsaka je imela 7-8 legel, v celoti 140 živali.
Surov je povedal za Glas Rusije:
»S prva je šlo vse gladko. Vendar pa smo opazili zelo resne posledice, ko smo izbrali nove pare iz mladičev in nadaljevali hranjene kot prej. Rast teh parov je bila počasnejša in kasneje so dosegli spolno zrelost.«
Izbrali je nove pare iz vsake skupine, ki je imela še 39 legel. 52 mladičev se je rodilo v kontrolni skupini in 78 skupini z NE-GS sojo. V skupini z GS sojo se je rodilo le 40 mladičev, od tega jih je 25% poginilo. To je petkrat višja umrljivost od 5 odstotne v kontrolni skupini. Od hrčkov, ki so jedli veliko GS soje, je le ena samička imela mladiče. Imela je 16 mladičev; približno 20% jih je poginilo.
Surov je dodal: »Nizke številke v F« (tretja generacija) so pokazale, da je mnogo živali sterilnih.«

Dlake v ustih

V začetku tega leta je Surov so-avtor dokumenta Doklady Biological Sciences, ki kaže, da v redkih primerih, lasje rastejo v notranjosti vrečk hrčkovih ust.
»Nekatere od teh vrečk vsebujejo posamezne dlake, druge debele svežnje brezbarvnih dlak ali pigmentirane dlake, ki segajo vse do žvečilnih površin zob. Včasih je bila vrstica zob obdana z navadno krtačo svežnja dlak na obeh straneh. Dlake rastejo navpično, imajo ostre konice in so pogosto pokrite s kepo sluzi.«
(Fotografije teh svežnjev dlak so resnično ogabne)

Nadaljevanje članka lahko preberete na We Are Change Slovenia